Velikokrat pride tisti čas, ko nujno potrebujemo nadgradnjo računalnika. In nemalokrat se pojavi vprašanje: “Kakšen procesor potrebujemo?” Ne glede na to, ali nadgrajujemo obstoječi sistem ali pa sestavljamo nov računalnik, je procesor glavna komponenta.

Povečana hitrost in število jeder lahko bistveno pripomoreta k delovanju, saj zagotavljata odzivnejši sistem, gladko igro, hitrejše računanje in obdelovanje podatkov. Ker je dandanes na trgu res velika ponudba procesorjev, tako AMD kot Intel sem se odločil narediti ožji izbor in izbrati nekaj najboljših za določeno rabo (gaming, rendering, basic).

V primeru, da ste že seznanjeni z informacijami in veste katerega bi želeli imeti si oglejte naše cene nekaj trenutno najbolj prodajanih procesorjev.



AMD ali Intel : Kateri je primeren zame ?

Do leta 2017 je bil AMD precej v zaostanku proti svoji konkurenci Intel. Ob izdaji Ryzen / Threadripper 2000 serije pa se je podjetje precej približalo zmogljivosti Intelovim procesorjem. Večina ljudi zagovarja Intel, ker roko na srce vodi na trgu že od samega začetka, ampak pravi poznavalci bodo priznali, da je AMD dosegel s temi serijami res velik preobrat.

Intel procesorji še vedno malenkostno vodijo pri IPC opravilih (koliko ukazov lahko čip izvrši v določenem času), kar naredi ta čipovja boljša pri lahko-nitnih opravilih kot so denimo brskanje po spletu, lažja programska oprema, manj zahtevne igre… AMD po drugi strani pa ponuja več jeder in niti in prav zaradi tega so njihovi procesorji zmogljivejši pri profesionalnem obdelovanju videa, animacij ipd.


Vprašajte se, kaj boste počeli z procesorjem?

Ko pride čas za nakup novega procesorja je nesmiselno zapraviti toliko kot si lahko privoščimo brez, da bi pred tem razmislili, kaj dejansko bomo s procesorjem počeli. Če procesorja ne bomo uporabljali za obdelavo zalo zahtevnih opravil kot so denimo obdelovanje 4K posnetkov, animacij ali 3D načrtov, se splača razmisliti o cenejšem procesorju in tako več vložiti v druge komponente. Seveda v tiste, ki nam bodo prišle prav glede na naše potrebe.

Osnovna opravila od 65 do 130 €.

V primeru, da iščete procesor za gledanje filmov, brskanje po spletu in osnovna opravila, potem nima smisla zapravljati po nepotrebnem za dražje procesorje. Procesor, ki ima 2 do 4 jedra bo popolnoma dovolj za takšna opravila. Če pa boste kdaj tudi delali dve opravili hkrati pa priporočamo kakšen razred višje kot so denimo: AMD Rzyen 3 1300X, AMD Ryzen 3 2200G ali Intel Petium G4560 – presenečeni boste kako zmogljivi so že procesorji s tako nizko ceno.

Gaming od 140 do 240€.

Če bo vaš računalnik namenjen predvsem igranju iger, potem priporočamo vsaj srednji razred procesorjev Intel Core i5 ali AMD Ryzen 5. Glede na to, da je pri igranju iger bolj pomembna grafična kartica kot sam procesor, predlagamo, da več denarja namenite boljši in dražji kartici kot pa pretirano dragemu procesorju.

Obdelovanje posnetkov in navijanje od 250€ do 600€.

V primeru da ste grafični oblikovalec, video obdelovalec ipd. in potrebujete več jeder za hitrejšo obdelavo pa priporočamo nakup procesorjev vsaj z oznako Intel i7, i9 ali Ryzen 7. Če pa bi se radi še poigrali z nastavitvami in pridobili dodatno moč Intel procesorja pa mora le ta imeti na koncu oznako pri K (ob določenih pogojih se lahko navija tudi brez te oznake s pravo matično ploščo. S to oznako ima procesor odklenjen množilnik za navijanje frekvence.

Zmogljiva delovna postaja od 800€ naprej

Če velikokrat čakate minute, ali celo ure na svoj sistem, da obdela 3D animacijo ali 4K video, potem obdelujete zelo veliko podatkov, ki imajo komplicirano matematiko in takrat vam pridejo prav najbolj zmogljivi procesorji in sicer Intel Core X ter AMD Treadripper. Te pošastni procesorji imajo lahko do 32 jeder in 64 niti. Seveda je tudi cena temu primerna.


Kaj pomenijo določene specifikacije na procesorju ?

Takt procesorja: To je hitrost po kateri čip računa operacije. Meri se v gigahercih (Ghz) in višja je številka, hitrejša je operacija. Večina modernih procesorjev samodejno prilagaja svojo hitrost, odvisno od tega koliko je potrebuje za izvedbo operacije. Hitrost procesorja, ob normalnem delovanju in v turbo načinu (maximali hitrost), je ponavadi podana s strani proizvajalca (specifikacije).

Niti: Predstavlja število neodvisnih procesov, ki jih čip lahko obravnava naenkrat, kar bi bilo teoretično enako številu jeder. Številni procesorji imajo zmožnost večkratne obdelave, kar omogoča, da eno jedro ustvari dve niti. Intel to imenuje Hyper-Threading, AMD pa SMT (Simultaneous Multithreading). Več niti pomeni boljšo večopravilnost in izboljšano zmogljivost pri aplikacijah, ki močno obremenijo niti kot so npr. video obdelava.

Jedra: So procesi, ki se izvajajo v procesu. Današnji procesorji imajo od 2 do 32 jeder pri čemer večina vsebuje od 4 do 8 jeder. Vsak je sposoben opravljati določene naloge. Povprečen uporabnik računalnika bi potreboval vsaj 4 jedra za gladko delovanje tudi ob obremenitvi.

TDP: Je največja količina toplote, ki jo procesor izvaja (pri hitrosti brez navijanja) merjena v vatih (W). Ko imamo ta podatek, lahko preverimo, ali imamo dovolj dober hladilnik, ki bo naš procesor dovolj ohlajal, ter dovolj zmogljiv napajalnik za normalno napajanje vseh komponent. Navit procesor, oddaja veliko več toplote zato pred navijanjem preverimo ali imamo dovolj dober hladilnik procesorja in dovolj napajanja.

Cache: Predpomnilnik v procesorju, ki je najbližje procesorskem čipu in skrbi za čim hitrejši dostop datotek med procesorjem in pomnilnikom. Obstajajo trije različni predpomnilniki : L1, ki je najhitrejši, L2 – malenkost počasnejši in L3 – najpočasnejši. Ko procesor potrebuje nek podatek, ki ga je že obdelal bi rad imel to čim bližje sebi. Ker je pomnilnik precej oddaljen, tiste najpomembnejše podatke hrani v teh predpomnilnikih. Bolj kot je pomembno kateri od teh treh je boljši je tudi pomembno koliko ima prostora na tem predpomnilniku.


Česa potrebujem več: Takta procesorja, jeder ali niti ?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vaših računalniških opravil. Večji kot je takt procesorja, hitrejše se bo program odzival pri nalaganju (preko RAM-a in diska, ki imata pri tem tudi svoj vpliv). Višji takt procesorja tudi pripomore pri opravilih, ki uporabljajo samo eno jedro.

Veliko modernih programov uporablja več jeder in niti, zato imajo večjedrni procesorji tu bistveno prednost. Če opravljate veliko opravil hkrati, ali urejate višje kakovostne slike, videoposnetke in razna 3D modeliranja potem je smiselno dati poudarek na večje število jeder. Za igračarje in splošno rabo računalnika pa je hitrost takta procesorja med 3-4GhZ in procesor med 4 in 8 jederi dovolj.

Izbrani 2019 procesorji

Intel Pentium G4560

  • Podnožje: LGA1151
  • Takt procesorja: 3.5 Ghz
  • Št. jeder/niti: 2/4
  • Predpomnilnik: 3MB
  • Poraba: 51 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm
  • Vgrajene tehnologije: 
    Intel® HD Graphics 610
  • Hladilnik: DA

AMD Ryzen 3 2200G z RX Vega grafiko
procesor ryzen3

  • Podnožje: Socket AM4
  • Takt procesorja: 3.5 GHz, do 3.7 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 4/4
  • Predpomnilnik: 6MB
  • Poraba: 65 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije: priložen je Wraith Stealth hladilnik, podprti pomnilniki DDR4-2933, mikroarhitektura Zen 14nm, Raven Ridge
  • Grafika: integrirana 8-jedrna Radeon Vega 8 Graphics, 1100 MHz

AMD Ryzen 5 2400G z RX Vega grafiko

  • Podnožje: Socket AM4
  • Takt procesorja: 3.6 GHz, do 3.9 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 4/8
  • Predpomnilnik: L2: 2MB, L3: 4MB
  • Poraba: 65 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije: Priložen je Wraith Stealth 65W hladilnik, mikroarhitektura Zen
  • Grafika: Radeon Vega 11, 1250 MHz, 11 jeder,

AMD Ryzen 5 2600X

  • Podnožje: Socket AM4
  • Takt procesorja: 3.4 GHz, do 4.2 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 6/12
  • Predpomnilnik: L1: 576 KB L2: 3 MB, L3: 16 MB
  • Poraba: 95 W
  • Tehnologija izdelave: 12 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije:
    Priložen je Wraith Spire hladilnik

AMD procesor Ryzen 7 1800X 

  • Podnožje: Socket AM4
  • Takt procesorja: 3.6 GHz, do 4.0 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 8/16
  • Predpomnilnik: 20MB
  • Poraba: 95 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije: hladilnik ni priložen, podprti pomnilniki DDR4–2400, mikroarhitektura Zen

Intel procesor i5-8600K BOX
  • Podnožje: LGA1151
  • Takt procesorja: 3.6 GHz, do 4.3 GHz v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 6/6
  • Predpomnilnik: 9MB
  • Poraba: 95 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm
  • Vgrajene tehnologije: Intel® UHD Graphics 630
  • Hladilnik: ni priložen

AMD Ryzen 7 2700X + Wraith Prism LED

  • Podnožje: Socket AM4
  • Takt procesorja: 3.7 GHz, do 4.35 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 8/16
  • Predpomnilnik: 20 MB
  • Poraba: 105 W
  • Tehnologija izdelave: 12 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije: priložen je Wraith Prism hladilnik, podprti pomnilniki DDR4-2933, mikroarhitektura Zen 12nm, Pinnacle Ridge

Intel Core i7 9700K BOX procesor

  • Podnožje: LGA1151
  • Takt procesorja: 3.6 GHz, do 4.9 GHz v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 8/8
  • Predpomnilnik: 12MB
  • Poraba: 95 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm
  • Vgrajene tehnologije: DDR4, Integrirana grafika Intel UHD Graphics 630, K serija ima odklenjen množilnik
  • Hladilnik: ni priložen

Intel Core i9 9900K BOX procesor

  • Podnožje: LGA1151
  • Takt procesorja: 3.6 GHz, do 5.0 GHz v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 8/16
  • Predpomnilnik: 12MB
  • Poraba: 95 W
  • Tehnologija izdelave: 14 nm
  • Vgrajene tehnologije: 
    DDR4, Integrirana grafika Intel UHD Graphics 630, K serija ima odklenjen množilnik.
  • Hladilnik: ni priložen

AMD procesor Ryzen Threadripper 2950X
  • Podnožje: sTR4
  • Takt procesorja: 3.5 GHz, do 4.4 v Turbo načinu
  • Št. jeder/niti: 16/32
  • Predpomnilnik: 40 MB
  • Poraba: 180 W
  • Tehnologija izdelave: 12 nm FinFET
  • Vgrajene tehnologije: podprti pomnilniki DDR4–2933, mikroarhitektura Zen, odklenjen množilnik
  • Hladilnik: ni priložen


Povzetek

Ko izbiramo procesor  se vedno najprej vprašajmo za kakšna računalniška opravila ga bomo potrebovali, nato pa koliko znaša naš kapital, ki ga bomo namenili nakupu procesorja. Če sestavljate nov računalnik je treba vzeti tudi na misel koliko bomo cenovno odšteli za RAM, SSD, grafična kartica in ostale komponente. Kot rečeno je procesor eden izmed najpomembnejših komponent. Bilo bi pa nesmiselno kupovati zmogljiv procesor in ga imeti v sistemu s slabo grafično kartico ali počasnim trdim diskom, kajti VEDNO bo računalnik delal tako hitro kot nam bo delovala naša najslabša komponenta. V veliki večini pa zmogljivi procesorji čakajo na svoja nova opravila, ker so ostal komponente zanj prepočasne.